O vlogi občin

MNENJA O VLOGI IN POLOŽAJU SLOVENSKIH OBČIN

Osrednja tema 1. kongresa slovenskih občin je vloga in položaj občin, zato smo izvedli anketo o vlogi, položaju in vodenju slovenskih občin. Podrobnosti raziskave bodo predstavljene na kongresu, v nadaljevanju pa so povzeta razmišljanja nekaterih županj in županov ter podžupanj in podžupanov o položaju slovenskih občin in o tem, kako bi ga lahko izboljšali.

 

»Predvsem položaj manjših slovenskih občin je slab, ker velik del slovenske politike ne razume vloge in položaja občin v družbi. Na žalost se je tudi pri razumevanju položaja občin slovenska politika in posledično celotna družba razdelila po zgodovinski delitvi na ‘bele’ in ‘rdeče’, kar je absurd sam po sebi. Večina ne razume, da so občine temelj demokratične družbe in da sta raznolikost in različna velikost občin zgodovinsko, geografsko in družbeno pogojena. Iz politike se v družbo širi vrsta stereotipov in negativnih sporočil, ki oblikujejo negativen odnos javnosti zlasti do manjših občin. Pri vsem tem negativizmu ne zaostajata niti stroka niti mediji. Položaj občin bi se izboljšal, če bi prišel jasen signal politike, da s slovenskimi občinami ni nič narobe, če bi se prenehale večne špekulacije o administrativnem združevanju občin, in če bi država upoštevala vsaj sprejeto državno politiko o financiranju občin.«

Anton Butolen, Občina Žetale

 

»Preveč zakonskih obvez, premalo sredstev za izgradnjo infrastrukture v tej finančni perspektivi.«

Bernardka Krnc, Občina Šmarješke Toplice

 

»Za razvoj države so ključnega pomena občine. Večino pomembnih investicij za lokalni razvoj izvajamo občine, tako da je vsak evro iz občinskega proračuna smotrno uporabljen. Če bi sprejeli raven financiranja, ki je predvidena v zakonu, bi bilo teh investicij lahko še več. Ravno tako so občine tiste, ki najbolje poznajo razvojne možnosti lokalnega okolja. Glede izboljšav za delovanje občin bi bile najprej potrebne določene zakonske spremembe (področje okolja in prostora), ki velikokrat nesmiselno omejujejo koristne projekte za razvoj lokalnih skupnosti. Glede na stanje infrastrukture v Sloveniji je definitivno premalo sredstev za obnovo in gradnjo le-te. V prvi vrsti mislim predvsem na prometno in ostalo komunalno infrastrukturo.«

Saša Likavec Svetelšek, Občina Hrpelje – Kozina

 

»Položaj občin je slab. Izboljšali bi ga z uvedbo pokrajin ter ureditvijo financiranja.«

Jože Kužnik, Občina Polzela

 

»Generalno gledano so slovenske občine vodene odlično, so učinkovite in operativne ter imajo jasno strategijo za svoj razvoj (glej prejšnjo kohezijo in NRP ter sprejeta proračuna 2017 in 2018 ) in rast ter sočasno dober nadzor nad izvedenimi projekti ter financami. Žal je s strani države premalo razumevanja za opozorila o sedanji finančni podhranjenosti občinskih proračunov, ki bi lahko bili investicijsko gonilo slovenskega gospodarstva na različnih področjih (komunala, kultura, šport, sociala …), posledično bi se zmanjšali socialni problemi in odhodki tako iz občinskih kot državnih proračunov. Dobro urejene in razvite občine pomenijo dobro urejeno in razvito državo. Zadovoljni občani so tudi zadovoljni državljani. V zadnjem desetletju so se občine razvijale zadovoljivo in zadovoljstvo občanov se vidi na vsakokratnih volitvah, kjer je viden volilni rezultat, ki odraža podporo in pohvalo minulemu delu občin ter se tako največkrat izkazuje v ponovni izvolitvi istih svetnikov in županov. Predlagam tudi podaljšanje mandata na 5 ali 6 let, s tem bi bilo manj predvolilnega in povolilnega prostega teka. Plačni sistem v javni upravi (tudi v gospodarstvu) ni ustrezen, odlične sodelavce je treba z variabilnim delom ustrezno nagraditi, enako je treba in možno slabim delavcem osnovno plačo zmanjšati (+/–20 %), prav tako so izhodišča – razredi za plače prenizka. Treba je urediti zakonodajo za enostavnejše (z manj birokratskimi postopki) zaposlovanje in odpuščanje vseh zaposlenih v javni upravi. Plače in nagrade direktorjem so v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v občinskih in državnih upravah (ministrstvih, zavodih, podjetjih) in njihovo odgovornostjo vsaj za 40 % prenizke, zato je težko zaposliti ustrezen in kvaliteten kader, da o plačah županov niti ne govorimo. Predlagam, da združenje pripravi analizo občinskih plač direktorjev in županov po vseh evropskih državah. Posebno poglavje za izboljšanje delovanja občin (in seveda v prvi vrsti države) je urejena zakonodaja. Sedanje stanje je daleč od tega (800 zakonov in 18.000 podzakonskih aktov), trenutno je slovenska zakonodaja absolutno preformirana in neusklajena. Zakonodajno področje je treba v najkrajšem času uskladiti in pustiti občinam več avtonomnosti. S tem bodo občine še bolj operativne in učinkovite. Seveda bodo občine brez ustreznih finančnih prihodkov (za učinkovit strateški razvoj občin in države predlagam 700 evrov glavarine na leto) nazadovale, in vse to se bo odražalo v nazadovanju države.«

Aco Franc Šuštar, Občina Vodice

 

»Država premalo ceni delo občin, saj smo največji generator napredka v negospodarstvu.«

Milan Čadež, Občina Gorenja vas – Poljane

 

»Večji vpliv pri odločanju o nalogah in pristojnostih občin.«

Bojan Čebela, Občina Borovnica

 

»Mislim, da so občine moteč faktor državi. Ko bomo enakovreden sogovornik, potem se bo izboljšal tudi položaj občin.«

Marko Mravlja, Občina Naklo

 

»Položaj slovenskih občin je v zelo neenakopravnem položaju, kar se še posebej kaže zadnja leta. Velike občine pridobivajo dodatna sredstva za svoje delovanje, manjše občine pa z vedno večjimi zahtevki države ostajajo brez prepotrebnih investicijskih sredstev. Razvojna perspektiva 2014–2020 podpira projekte, ki za manjše občine ne predstavljajo poti za potreben razvoj. ‘Mehki’ projekti so projekti občin, kjer gre za urejeno infrastrukturo, kot osnovo za razvoj in bivanje prebivalcev. Žal številne občine v Sloveniji še vedno nimamo urejene osnovne infrastrukture. Ob vsem tem pa je treba poudariti, da so postopki še vedno prezahtevni in dolgotrajni. Morebitni investitorji in vlagatelji prav zaradi naše toge in neživljenjske zakonodaje, polne birokracije kmalu obupajo ter iščejo rešitev za svoje projekte preko naših meja. Občine si prizadevamo za razvoj gospodarstva in kmetijstva na svojem območju, žal pa smo zaradi področne zakonodaje omejeni in velikokrat nemočni pri uresničevanju želja in potreb naših prebivalcev.«

Mirko Cvetko, Občina Sveti Tomaž

 

»To, da lokalna samouprava nima svojega ministrstva in s tem svojega sogovornika, pove veliko, morda vse. Občine niso s strani Vlade RS prepoznane kot partnerji, temveč kot porabniki finančnih sredstev in tudi (žal) nasprotniki. Občine niso vključene v temeljne strateške razvojne projekte Slovenije, kar priča trenutno veljaven Operativni program. Župan/-ja kot neposredno izvoljen/-a nosilec/-ka politične funkcije bi lahko bil/-a veleposlanik/-ica strateškega razvoja RS, tako pa je kvečjemu sodelavec/-ka v dialogu gluhih …«

Vladimir Prebilič, Občina Kočevje

 

»Predvsem majhne občine so v podrejenem položaju glede na mestne ali večje občine. Država vedno več nalog prenaša na občine, ne povečuje pa skladno s tem tudi sredstev, zaradi česar ima nemalo občin velike težave.«

Ladko Petretič, Občina Kostanjevica na Krki

 

»V prvi vrsti je treba občinam nameniti več finančne avtonomije. Trenutno govorimo o podhranjenosti lokalne samouprave glede na delež BDP-ja. Nujno je treba ustanoviti pokrajine s potrebno politično odgovornostjo, ki bi strokovneje in uspešneje izvajale razvojne politike (naloge), ki presegajo meje občin. Tako bi se veliko sistematičneje črpala evropska sredstva in začele zmanjševati razvojne razlike. Takšne pokrajine bi bile tudi veliko močnejši sogovornik državi, ki je sedaj izrazito centralizirana in deluje po načelu deli (drobtine) in vladaj!«

Boris Podvršnik, Občina Zreče

 

»Nerazvite občine bi morale dobivati večjo finančno pomoč, da bi čim prej dosegle povprečje.«

Ivan Markoja, Občina Odranci

 

»Z bolj urejenim financiranjem in manj birokratskega dela.«

Mirko Polutnik, Občina Vitanje

 

»Spoštovani, problem občin je v financiranju. Ne moreš biti prodoren, napreden, če ti sredstva po svojem prepričanju deli ‘mama država’. Financiranje bi moralo biti poleg glavarine povezano tudi z gospodarsko močjo podjetij in kmetijstva. Tako se dogaja, da imajo podjetniško in kmetijsko aktivne občine probleme z vplivi na okolje in skozi to težave z občani. V ‘blagajni’ pa se to skoraj nič ne pozna. Občine s spalnimi naselji imajo mir, veliko ugodje občanov, v blagajni pa enako kot ostale obremenjene lokalne skupnosti. Šele ko bodo imele občine urejeno in zadostno financiranje, bodo avtonomne, neodvisne in bodo lahko krojile življenje svojim občanom s svojim znanjem, podjetništvom, pozitivno politiko do okolja in medsebojnih odnosov. Če sedaj želimo, da imajo občani bankomate, jih moramo sofinancirati, enako velja za nadstandarde v šolah ipd.«

Berto Menard, Občina Logatec

 

»Vloga občine (sploh majhne) je zelo pomembna v razvoju, saj se je tako razvoj prenesel iz centrov (mesta) tudi na podeželje. Država vse bolj prelaga finančne obveznosti na občine. Problem je tudi cena gospodarske javne službe (vodovod, kanalizacija) v mestu, kjer je strnjena naseljenost, in na podeželju. Spremeniti bi se morala cena, saj za isto storitev državljani plačamo različno ceno!!! Sprememba MEDO!«

Cvetka Ficko, Občina Grad

 

»Manjše občine v današnjem času niso v dobrem položaju. Če sami ne poskrbimo zase, drugi večkrat pozabijo na nas. Razvoj našega območja bi nazadoval, če sami ne bi silili v ospredje. Res je težko, moram pa priznati, da se da. Vloga majhnih občin je pomembna za Slovenijo, saj smo tudi mi del celote. Kako izboljšati? Sodelovati in nam pomagati ohranjati tudi na podeželju standard dobrega življenja, zdravstvene in javne storitve.«

Katarina Prelesnik, Občina Solčava

 

»Vse slovenske občine so uspešne glede na razvoj, njihov položaj pa je podcenjen od strani oblasti, kar je velika napaka. Slovenske vlade bi se morale pri vodenju države zgledovati po občinah, pa ne bi imeli toliko problemov in težav na sončni strani Alp. Po sprejetju zakona o nezdružljivosti funkcij (izgon županov iz parlamenta) pa je njihova vloga pri zakonodajnem odločanju nična, kar je absurd.«

Janez Cimperman, Občina Ig

 

»Zelo težak položaj, preveč odgovornih nalog, premalo denarja, premalo posluha za naše probleme in predloge. Več sodelovanja z ministrstvi.«

Darko Menih, Občina Šoštanj

 

»Manj govorjenja, več konkretnih rešitev; več denarja za občine; treba je poenostaviti dostop do evropskih sredstev.«

Janko Prebil, Občina Horjul

 

»Neurejeno financiranje in težnja k centralizaciji države. Nenehno povečevanje birokracije, aroganten odnos državnih uradnikov pri reševanju problemov lokalne skupnosti, izigravanje vloge in dogovorov z interesnimi združenji, blokada dostopa do sredstev EU s strani občin.«

Branko Petre, Občina Vojnik

 

»Občine so tiste, ki naj bi prebivalcem nudile osnovne pogoje za življenje in delo, vendar morajo zato imeti primerno višino finančnih sredstev. Zato bi morali sredstva, ki se zberejo v državnem proračunu, razdeliti enakomerneje in v primerni višini. Občine pa bi morale skrbeti za gospodarno porabo teh sredstev.«

Breda Kolar, Mestna Občina Velenje

 

»Zmanjšati prenormiranje delovanja občin.«

Andrej Čas, Mestna občina Slovenj Gradec

 

»V Sloveniji je zelo podcenjen oziroma nekorektno opredeljen status podeželskih (praviloma tudi majhnih) občin, ki bi že zaradi pomena podeželja morale imeti poseben status. Tudi zato, ker so ravno te občine zagotovilo razvoja podeželja, saj bi bila sicer demografska slika še veliko neugodnejša, kot je sedaj. Pri tem pa je treba omeniti tudi to, da se te občine v večji meri kot ostale tudi obmejne ali pa imajo večji delež območja v Naturi 2000. Slednji je sicer dobro zamišljen, vendar žal brez kakršnekoli konkretne državne pomoči. Če k temu dodamo še politiko, ki intenzivneje kot podeželje spodbuja (z denarnimi sredstvi preko projektov) urbana okolja, potem je jasno, da podeželju v Sloveniji ne kaže dobro, razen seveda nekaj svetlih izjem. Mogoče bi bilo bolje, če bi imeli dejansko tri interesna združenja, vendar ločena v tri skupine občin: majhne, velike in mestne. Potem bi imela ta združenja jasno opredeljene naloge in bi s tem tudi lažje in boljše zagovarjali in usklajevali različne potrebe različnih okolij.«

Franjo Debelak, Občina Bistrica ob Sotli

 

»Vzpostaviti pokrajinsko organiziranost občin in prostorsko planiranje ter upravljanje cest in voda.«

Občina Prebold

 

»Vloga občin in lokalne samouprave kot pomembnega dela javnega sistema je zapostavljena. Pristojnosti in sredstva za izvajanje nalog so neustrezno razporejena med državo in občinami, odgovornost pa razpršena. Posledično je potencial občin v veliki meri neizkoriščen, slabši pa sta tudi učinkovitost in kvaliteta storitev za občane. Slabša je tudi razvojna in konkurenčna sposobnost celotne države. Bistveno izboljšanje je mogoče doseči z okrepitvijo vloge občin in ustrezno prerazporeditvijo nalog in sredstev za njihovo izvajanje med državo in občine po načelih subsidiarnosti in decentralizacije, ki sta deklarirani tudi v politiki EU.«

Darko Fras, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah

 

»Lokalna skupnost je organ, ki je najbližje ljudem, saj mu pripelje, ureja in vzdržuje vso komunalno infrastrukturo, ki je osnovni pogoj za ugodne bivalne pogoje občanov. Na občino bi se moralo gledati kot na partnerja, ki pozna potrebe in lahko prispeva k mnogo lažjemu sprejemanju zakonodaje in njenega izvajanja.«

Franc Horvat, Občina Tišina

 

»Gledano z zornega kota vladnih služb, so občine nujno zlo oziroma ‘nebodijihtreba’. Sicer so pa občine temelj družbene ureditve in vedno prve ter zadnje, direktne akterke vsakdana. Prve skrbijo za varnost, kulturo bivanja, delovna mesta, izobrazbo, pa vendar, kot se zdi, so nekomu le v ‘breme’ …«

Igor Marentič, Občina Postojna

 

»Zavedanja o pomenu lokalne samouprave je v Sloveniji premalo. Prav občine, ki imajo največ dnevnega stika z življenjem prebivalstva v določenem okolju, lahko bistveno prispevajo k razumevanju odprtih problemov in so lahko pomemben vir informacij tudi za zakonodajne odločitve na državni ravni. Opažamo, da tudi občani pogosto pogrešajo večji posluh države za težave lokalnega okolja in za pomembne upravne odločitve na nižjih ravneh. Državne institucije bi morale organizirati redna srečanja na terenu z občinskimi strukturami, saj bi tako bolje razumeli, zakaj je določeno normativno urejanje s strani države treba zastaviti na način, ki bo olajšal in na ta način dvigoval kvaliteto življenja, ne pa postavljal dodatne birokratske ovire.«

Matej Arčon, Mestna občina Nova Gorica

 

»Manjka strategija razvoja lokalne samouprave, ki bi bila usklajena z različnimi dejavniki. Manjka predstavnik lokalne samouprave v vladi. Manjka močno enovito združenje, ki bi zastopalo interese LS.«

Bojan Kontič, Mestna občina Velenje

 

»Vloga občin je za kvalitetno življenje občanov zelo pomembna, premalo pa je cenjena s strani države, še posebej najmanjše občine, ki so v tej finančni perspektivi odrinjene od možnosti črpanja evropskih sredstev, pa tudi razpisi države so koncipirani tako, da majhne občine težko kandidiramo na njih, zato predlagamo, da je kakšen razpis pisan tudi na kožo najmanjših občin.«

Franc Leskovšek, Občina Dobje

 

»Občine imajo premajhno težo pri sprejemanju zakonov. Ponovna uvedba poslancev državnega zbora, ki so lahko tudi župani.«

Miha Ješe, Občina Škofja Loka

 

»Občine rešujejo večino problemov občanov, občani pa se redno obračajo nanjo s pobudami, prošnjami, zahtevami …, tudi s tistimi, ki niso v občinski pristojnosti, in pričakujejo rešitve. Naloge se občinam nenehno dodatno nalagajo, zvišujejo pa se tudi razni standardi na vseh področjih. Finančni okvir za delovanje občin – za zadovoljevanje potreb občanov – se je v zadnjih letih močno poslabšal, v naslednjih letih pa tudi ne bo več kohezijskih sredstev EU-ja za investicije v komunalno urejanje in infrastrukturo. Na podlagi dejanskih potreb bo treba urediti stabilen način financiranja občin, ki bo omogočal razvoj.«

Srečko  Lampret, Občina Vuzenica

 

»Občine so danes žal edina legitimna možnost razvoja v državi, in to ni dobro, saj bi za to morali biti vsi. Žal pa se občine dnevno omejuje v pristojnostih in se jim dnevno nalagajo vedno večje obveznosti brez zagotavljanja normalnih in zakonitih pripadajočih denarnih sredstev. Občine lahko samo z močnim sodelovanjem med sabo in z državo ter občani – državljani naredijo največ za normalen razvoj in kvaliteto življenja na vseh področjih.«

Marjan Kardinar, Občina Dobrovnik